OPIS STANJA (JUNIJ 2015)
Z začetkom uporabe davčnih blagajn, po predlogu, ki ga je 7. 5. 2015 potrdila Vlada RS, bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom FURSa. Finančna uprava bo potrdila in shranila podatke o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem času. Postopek davčnega potrjevanja računov bo skupaj z veljavnima 38. in 31. a členoma zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) tvoril sistem, ki bo omogočal sledljivost in učinkovit nadzor.
Po predlogu novega zakona o davčnem potrjevanju računov bo predpisana obveznost izvajanja postopka potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju za davčne namene, določeni bodo zavezanci za izvajanje postopka potrjevanja računov in postopek potrjevanja računov. Predvidene so tudi rešitve v primeru nezmožnosti internetne povezave zavezanca s centralnim informacijskim sistemom. Prav tako bo izvedena rešitev za izdaja račune pri gotovinskem poslovanju na območjih, kjer ni omogočena povezava na internet oziroma GPRS.
Davčne blagajne naj bi začeli upoarbljati z začetkom leta 2016.
-----------------------------------------
ZAKON O POTRJEVANJU RAČUNOV - poznan kot Zakon o davčnih blagajnah.
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA
Ideje o davčnih blagajnah so se začele razvijati pred več kot tremi desetletji, ko so se pojavili prvi predlogi, da je možno z ustrezno tehnologijo na enostaven način varno hraniti podatke o poslovnem prometu davčnih zavezancev. Podatki o prometu so se sprva shranjevali v zapečatenem elektronskem spominu registrskih blagajn, sledilo je e-podpisovanje in prenos podatkov na davčne uprave. Nekatere države že desetletja uporabljajo različne sisteme davčnih blagajn kot ukrep v boju proti sivi ekonomiji in utaji davkov, ocene o njihovi učinkovitosti pa niso enotne. Siva ekonomija je namreč kompleksen pojav, ki ni odvisen od posameznega ukrepa, ampak zahteva celovit sistem dolgoročno usmerjenih ukrepov, kar otežuje merjenje učinkovitosti posameznega ukrepa.
VIR: http://www.protisiviekonomiji.si
-----------------------------------------
4. 3. 2015 / Ministrstvo za finance v javno obravnavo posredovalo osnutek Zakona o potrjevanju računov
Ljubljana, 4. marec 2015 – Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo posredovalo osnutek Zakona o potrjevanju računov, ki pomeni nadgradnjo veljavnega sistema za izdajo računov z uporabo programske opreme......
-----------------------------------------
1. Klasične davčne blagajne in certificirani POS sistemi (POS terminal)
Gre za davčne blagajne, ki temeljijo na posebnih tehnologijah varnega hranjenja podatkov - lokalno na blagajni. Za blagajne so predpisane posebne tehnične z ahteve za zaščito podatkov in evidentiranje transakcij na blagajni. Podatki se hranijo v posebnem čipu oziroma posebni kontrolni enoti do katerega imajo dostop le pooblaščene osebe davčnega organa oziroma se podatki shranjujejo na navadne nosilce podatkov, pri čemer se podatki o transakcijah digitalno podpisujejo. POS terminal je najbolj pogosta označba za tako rešitev.
2. Davčne blagajne priključene na internet, pri katerih izmenjava podatkov o izdanih računih z davčnim organom poteka v realnem času
Zelo pogosto se govori tudi o "on-line" blagajnah, se pravi o blagajnah, ki so kakorkoli povezane na splet. Osnovna ideja tovrstnih sistemov je, da se vsak gotovinski račun pred izdajo pošlje davčnemu organu, kjer se verificira in shrani. Menjava blagajn, razen v redkih primerih, ni potrebna. Zavezanec potrebuje internetni dostop za povezavo blagajne z informacijskim sistemom davčnega organa in program za prenos podatkov. Gre za odprt sistem davčnih blagajn, brez certificiranja strojne oziroma programske opreme. Sistem razen zagotovitve dostopa do interneta praviloma ne zahteva posebnih dodatnih stroškov za zavezance. Elektronske naprave so navadni računalniki (namizni ali prenosni), tablični računalniki in pametni telefoni, vse z možnostjo dostopa do interneta. Na elektronskih napravah so nameščeni običajni programi za blagajniško poslovanje z dodano funkcionalnostjo za izmenjavo podatkov z davčnim organom. Smiselno bi bilo razmisliti, o tem da stroške za interner krije država s subvencijami. Aplikacija FISKALPHONE je prav taka cenovno učinkovita, stabilna in preprosta rešitev.